Trajnostni turizem – skrb za naše okolje, ki šteje!

Trajnostni turizem se nanaša na obliko turizma, ki spoštuje in ohranja naravno in kulturno okolje, v katerem poteka, obenem pa prispeva k izboljšanju življenjskih pogojev lokalnih skupnosti. Glavni cilj trajnostnega turizma je ustvariti ravnotežje med okoljskimi, ekonomskimi in družbeno-kulturnimi vidiki turističnih destinacij.

Značilnosti trajnostnega turizma

• Minimalni vpliv na okolje: Prizadevanje za čim manjše negativne vplive na naravno okolje in lokalno biotsko raznovrstnost.
• Obogatitev lokalnih skupnosti: Spodbujanje in podpora lokalnemu gospodarstvu z zaposlovanjem lokalnih prebivalcev in nakupom lokalnih izdelkov.
• Spoštovanje lokalne kulture: Osveščanje turistov o lokalnih običajih in tradicijah ter spodbujanje medkulturnega razumevanja in spoštovanja.
• Osveščenost in izobraževanje: Obveščanje turistov o pomenu ohranjanja okolja in kulture destinacije ter kako lahko prispevajo k trajnostnim praksam.
• Dolgoročna vizija: Razvoj turističnih dejavnosti z dolgoročno vizijo, ki upošteva trenutne in prihodnje potrebe turistov, industrije, okolja in gostiteljskih skupnosti.
• Sodelovanje lokalne skupnosti: Vključevanje lokalnih skupnosti v odločitve, ki vplivajo na njihovo dobro počutje in okolje.
• Trajnostni turizem si prizadeva za odgovorno potovanje, ki omogoča pozitiven vpliv na destinacijo, hkrati pa zagotavlja, da bo ta destinacija ostala privlačna in dostopna za prihodnje generacije. Poudarek je na “puščanju samo sledi stopinj” in na potovanjih, ki obogatijo tako potnike kot tudi gostitelje.

So trajnostni turizem, eko turizem ali zeleni turizem sopomenke?

Ne, trajnostni turizem, eko turizem in zeleni turizem niso enaki, čeprav so ti koncepti tesno povezani in se pogosto uporabljajo izmenično. Vsak ima svojo specifično definicijo in poudarek. Poglejmo glavne razlike:

Trajnostni turizem

Ta koncept zajema širok spekter praks, ki so zasnovane tako, da zmanjšajo negativne učinke turizma na okolje, kulturo in družbo ter povečajo pozitivne učinke na lokalne skupnosti. Cilj trajnostnega turizma je, da bi bile turistične dejavnosti vzdržne na dolgi rok na vseh teh treh področjih. Z drugimi besedami, trajnostni turizem si prizadeva uravnotežiti potrebe obiskovalcev, industrije, okolja in gostujočih skupnosti.

Eko turizem

Ta izraz je bolj specifičen in se nanaša na obliko turizma, ki je osredotočena na naravo, kjer obiskovalci obiščejo nedotaknjena in pogosto občutljiva naravna območja z namenom učenja, občudovanja in uživanja v pokrajini, rastlinstvu in živalstvu ter katerikoli kulturnih značilnosti, ki se lahko nahajajo na teh območjih. Eko turizem pogosto vključuje izobraževalne komponente in je zasnovan tako, da ima minimalen vpliv na okolje.

Zeleni turizem

“Zeleni” je bolj splošen izraz, ki se lahko nanaša na katero koli obliko turizma, ki se izvaja na okolju prijazen način, ne glede na to, ali je osredotočena na naravo, kulturo ali druge vidike destinacije. Lahko se nanaša na prakse, kot so uporaba obnovljivih virov energije v hotelih, recikliranje, zmanjšanje porabe vode ali podpora lokalni skupnosti.

Čeprav so te definicije različne, je skupni imenovalec med njimi osredotočenost na zmanjšanje negativnih vplivov in povečanje pozitivnih učinkov turizma. V praksi se lahko ti koncepti prekrivajo, zato je pomembno razumeti specifične cilje in metode vsakega koncepta, da bi jih lahko pravilno uporabljali in razlikovali med njimi.

Kaj pa trajnostni turizem v Sloveniji?

Slovenija se je v zadnjih letih uveljavila kot priljubljena destinacija za trajnostni turizem. Z bogatimi naravnimi viri in kulturno dediščino se država zavezuje k trajnostnim praksam, ki spoštujejo okolje in lokalno skupnost. V nadaljevanju zapišemo nekaj konkretnih primerov trajnostnega turizma v Sloveniji.

Ljubljana – Zelena prestolnica Evrope 2016: Mesto Ljubljana je bilo leta 2016 razglašeno za Zeleno prestolnico Evrope. Uvedla je številne trajnostne pobude, kot so območja za pešce, izboljšani javni prevoz, številni parki in zelene površine ter široka ponudba recikliranja.

Bohinj: To območje, ki je del Triglavskega narodnega parka, spodbuja trajnostni turizem s poudarkom na ohranjanju narave in podpori lokalnemu gospodarstvu. Turiste vzpodbujajo k odgovornemu obnašanju v naravnem okolju.

Ekološke kmetije: Po vsej Sloveniji je vedno več ekoloških kmetij, ki ponujajo “agroturizem” – priložnost za bivanje na kmetiji, uživanje v sveži hrani, spoznavanje lokalnih običajev in udeležbo pri kmečkih opravilih.

Park Škocjanske jame: Uvrščen na seznam svetovne dediščine UNESCO, ta park upravlja in varuje edinstven kraški fenomen. Obiskovalce se izobražuje o pomenu kraškega ekosistema in kako ga ohraniti.

Logarska dolina: Eden izmed najlepših alpskih ledeniških dolin v Evropi, Logarska dolina promovira trajnostni turizem z omejitvijo vozil, spodbujanjem pohodništva in kolesarjenja ter podporo lokalnemu gospodarstvu z rokodelskimi izdelki in tradicionalno kuhinjo.

Vinotour: To je trajnostna vinska izkušnja, ki združuje kolesarjenje med vinogradi, ogledi lokalnih vinskih kleti in degustacije. Obiskovalci lahko izkusijo kulturo in pokrajino, medtem ko podpirajo lokalne vinarje

Bled brez odpadkov: Bled se je zavezal k zmanjšanju odpadkov in spodbujanju recikliranja. Na območju so postavili več kot 50 kompostnikov in ločenih zabojnikov za ločevanje odpadkov ter izvajajo kampanje za osveščanje turistov in lokalnih prebivalcev o pomenu zmanjševanja odpadkov.

Triglavski narodni park: Triglavski narodni park, najstarejši narodni park v Sloveniji, si prizadeva za ohranitev naravne in kulturne dediščine Alp. Park spodbuja trajnostni turizem z izobraževalnimi programi, ki obiskovalcem omogočajo razumevanje in spoštovanje edinstvenega ekosistema.

Kolesarski turizem v Posočju: V Posočju je razvita mreža kolesarskih poti, ki omogoča trajnostno raziskovanje prelepe pokrajine. Obstajajo tudi ekološko usmerjene nastanitve, ki spodbujajo trajnostni način potovanja.

Tradicionalne prireditve in festivali: Številni tradicionalni festivali v Sloveniji združujejo kulturo, tradicijo in trajnost. Na primer, festival Praznik cvička spodbuja lokalno vinsko dediščino, medtem ko festival Kurentovanje v Ptuj spodbuja ohranjanje tradicionalnih mask in običajev.

Prilagajanje podnebnim spremembam v Krajinskem parku Ljubljansko barje: Park izvaja projekte prilagajanja podnebnim spremembam, kot so obnovljivi viri energije, osveščanje o podnebnih spremembah in ohranjanje naravnih mokrišč.

Ti primeri kažejo, kako Slovenija razvija trajnostni turizem na različnih ravneh – od destinacij in narodnih parkov do lokalnih kmetij in prireditev. To pomaga ohranjati naravno in kulturno bogastvo države ter izboljšuje izkušnje obiskovalcev in lokalnih prebivalcev.

Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021

Gre za ključni strateški dokument, ki je bil oblikovan z namenom usmeriti razvoj in rast turističnega sektorja Slovenije v obdobju med letoma 2017 in 2021. Temelji na trajnostnih načelih in si prizadeva zagotoviti, da turizem prinaša koristi tako gospodarstvu kot tudi okolju in družbi na splošno.

Ključne točke in cilji strategije vključujejo:

1. Vizija in poslanstvo: Dokument opredeljuje Slovenijo kot globalno prepoznavno destinacijo za petzvezdična doživetja. Poudarek je na zagotavljanju visokokakovostnih turističnih izkušenj, ki temeljijo na edinstvenih lastnostih in prednostih Slovenije.
2. Strateški cilji: Dokument postavlja številne cilje, vključno z rastjo prihodkov iz turizma, povečanjem števila nočitev, razvojem novih produktov in doživetij ter spodbujanjem trajnostnih praks.
3. Tržne strategije: Strategija opredeljuje ključne ciljne trge, ki imajo največji potencial za rast, in določa pristope za privabljanje obiskovalcev iz teh trgov.
4. Razvoj produktov: Strategija poudarja pomen razvoja in promocije turističnih produktov, ki so edinstveni za Slovenijo, kot so wellness turizem, kulinarični turizem, kulturni in dediščinski turizem ter aktivni in pustolovski turizem.
5. Kakovost in inovacije: Poudarek je na izboljšanju kakovosti storitev in infrastrukture ter spodbujanju inovacij v turističnem sektorju.
6. Trajnostni razvoj: Dokument poudarja pomen trajnostnih praks in si prizadeva za ohranjanje naravnih in kulturnih virov Slovenije ter zagotavljanje koristi za lokalne skupnosti.
7. Partnerstva in sodelovanje: Strategija prepoznava vrednost partnerstev in sodelovanja med različnimi deležniki v turističnem sektorju.
8. Usposabljanje in izobraževanje: Pomen dajanja izobraževanju in usposabljanju za razvoj kadrovskih zmogljivosti in povečanje konkurenčnosti slovenskega turizma.
9. Promocija in trženje: Strategija določa pristope za povečanje prepoznavnosti Slovenije kot turistične destinacije na globalni ravni.

Ta strategija je bila oblikovana kot odgovor na globalne trende v turizmu in prizadevanja za oblikovanje Slovenije kot edinstvene, visokokakovostne in trajnostne turistične destinacije.

Trajnostni turizem in morebitne slabosti

Trajnostni turizem ima številne prednosti, saj si prizadeva za varovanje okolja, ohranjanje kulturne dediščine in zagotavljanje ekonomskih koristi lokalnim skupnostim. Vendar pa obstajajo tudi nekatere slabosti ali izzivi, povezani s trajnostnim turizmom.

Višji stroški: Uvedba trajnostnih praks lahko zahteva večje naložbe v začetni fazi. To vključuje stroške za izobraževanje, uvajanje novih tehnologij in prilagajanje obstoječih infrastruktur.

Težave pri merjenju učinka: Merjenje dejanskega trajnostnega učinka je lahko zapleteno. Težko je oceniti, ali se trajnostni cilji dejansko dosegajo in ali prinesejo želene rezultate.

Omejen doseg: Zaradi poudarka na ohranjanju in zaščiti morda nekatere destinacije omejijo število obiskovalcev. Čeprav je to lahko koristno za okolje, lahko zmanjša prihodke iz turizma.

Konflikti med deležniki: Različni deležniki (lokalne skupnosti, poslovne organizacije, obiskovalci, vladne agencije) imajo različne interese, kar lahko vodi do konfliktov glede tega, kako se trajnostni turizem izvaja.

Potencial za “zeleno pranje”: Nekatera podjetja in destinacije lahko trdijo, da izvajajo trajnostne prakse zgolj zaradi trženja, ne pa z resnično zavezo k trajnosti.

Upor in odpor lokalnih skupnosti: Včasih lahko lokalne skupnosti nasprotujejo trajnostnim pristopom, če menijo, da bi lahko omejili njihove ekonomske priložnosti ali če se ne počutijo vključene v odločitvene procese.

Omejeni viri: V nekaterih območjih ali državah morda primanjkuje virov, znanja ali zmogljivosti za uspešno izvajanje trajnostnih turističnih praks.

Težave pri sprejemanju odločitev: Trajnostni turizem zahteva uravnoteženje ekonomskih, okoljskih in družbeno-kulturnih dejavnikov, kar lahko oteži odločanje.

Dolgoročno načrtovanje: Učinki trajnostnega turizma so pogosto vidni šele na dolgi rok. To lahko povzroči težave pri pridobivanju začetne podpore ali financiranja za trajnostne projekte.

Kakšna je prihodnost trajnostnega turizma?

V zadnjih letih je torej trajnostni turizem pridobil veliko priljubljenost, saj se zavedanje o okoljskih vprašanjih in družbenih vplivih turizma povečuje. Čeprav je nemogoče napovedati prihodnost z absolutno gotovostjo, lahko navedemo nekaj trendov in smeri, v katerih se trajnostni turizem razvija:

1. Povečana zavedanja potrošnikov: Vedno več potrošnikov si želi potovati na način, ki ne škoduje okolju ali lokalnim skupnostim. To pomeni, da bodo podjetja, ki ponujajo trajnostne možnosti, verjetno doživela večjo rast.
2. Večja regulacija: Pričakujemo lahko več regulativnih ukrepov s strani vlad in mednarodnih organizacij, ki bodo spodbujale trajnostni turizem ali pa vsaj omejevale najbolj škodljive prakse.
3. Tehnološki napredek: Inovacije na področju transporta (npr. električna letala, bolj učinkovita vozila), obnovljivih virov energije in trajnostnih tehnologij lahko pomagajo zmanjšati okoljski odtis turizma.
4. Povezovanje z lokalnimi skupnostmi: Trajnostni turizem bo še naprej spodbujal lokalne izkušnje, ki prinašajo koristi lokalnim skupnostim in omogočajo obiskovalcem bolj avtentičen vpogled v kulturo in okolje destinacij.
5. Poudarek na izobraževanju: Turistični programi bodo vse bolj vključevali izobraževalne komponente o okoljskih in kulturnih vprašanjih.
6. Nove oblike trajnostnega turizma: Pojavile se bodo nove oblike trajnostnega turizma, kot so ekološke vasice, trajnostni potapljaški izleti, kulinarični izleti z osredotočenostjo na lokalno pridelano hrano itd.
7. Prilagajanje podnebnim spremembam: Ker podnebne spremembe vplivajo na številne turistične destinacije (npr. dvig morske gladine, izginjanje koralnih grebenov), bo trajnostni turizem igral ključno vlogo pri iskanju rešitev za te izzive.
8. Zmanjšanje prekomernega turizma: Trajnostni turizem se bo osredotočal na omejevanje prekomernega turizma v občutljivih območjih in spodbujanje obiska manj priljubljenih destinacij.

Vse te točke kažejo na to, da bo trajnostni turizem v prihodnosti igral še pomembnejšo vlogo in da bodo podjetja, ki se ne bodo prilagodila tem trendom, verjetno zaostala. Kljub temu pa bodo potrebna nadaljnja prizadevanja na vseh ravneh – od posameznikov do vlad – da se zagotovi, da se turizem razvija na resnično trajnosten način.

• VIR (1) Business wire
• VIR (2) The Sean post
• VIR (3) YoNature
• VIR (4) Ekološke kmetije
• VIR (5) Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma