Samooskrba z električno energijo se nanaša na sposobnost posameznika, gospodinjstva, podjetja ali celotne skupnosti, da proizvaja svojo električno energijo, ne da bi bila popolnoma odvisna od zunanjih dobaviteljev ali tradicionalnih omrežnih sistemov. Ta pristop lahko temelji na različnih tehnologijah in strategijah, od sončnih celic in vetrnih turbin do hranilnikov energije in pametnih omrežij. V zadnjem desetletju je postal koncept samooskrbe z električno energijo še bolj pomemben zaradi naraščajočih okoljskih skrbi, napredka v tehnologiji in želje po večji energetski neodvisnosti.

Zakaj je samooskrba z električno energijo nujna?

1. Okoljski vidiki

Z globalnim segrevanjem in povečanim zavedanjem o vplivu fosilnih goriv na okolje se je povpraševanje po čistejših in obnovljivih virih energije povečalo. Samooskrba z obnovljivimi viri, kot so sončna in vetrna energija, ne le zmanjšuje emisij CO2, ampak tudi zmanjšuje onesnaževanje zraka, ki ga povzročajo tradicionalne termoelektrarne.

2. Ekonomske prednosti

Zaradi padajočih cen tehnologij obnovljivih virov energije, kot so sončni paneli oz. sončne elektrarne, se vse več ljudi odloča za vlaganje v samooskrbne sisteme. Kljub začetnim stroškom se takšne naložbe pogosto izkažejo za ekonomsko upravičene, saj se stroški električne energije zmanjšajo ali celo izničijo.

3. Energetska neodvisnost

Odvisnost od glavnega omrežja ali dobavitelja energije lahko privede do ranljivosti v primeru izpada električne energije ali fluktuacij cen. Samooskrba zmanjšuje odvisnost gospodinjstev in skupnosti v primeru takih dogodkov, saj imajo večji nadzor nad svojo oskrbo z elektriko.

4. Tehnološki napredek

Pametna omrežja, hranilniki energije in avtomatizirani sistemi za upravljanje energije so tehnologije, ki omogočajo učinkovitejšo samooskrbo. Na primer, hranilniki energije omogočajo shranjevanje presežne energije za uporabo v obdobjih, ko je proizvodnja nizka.

5. Družbeni vplivi

Samooskrba z električno energijo lahko spodbudi skupnosti, da postanejo bolj samozadostne in neodvisne. To lahko vodi k večji povezanosti med člani skupnosti, saj skupaj iščejo rešitve in sodelujejo pri vzpostavljanju in vzdrževanju samooskrbnih sistemov.

6. Regulativni in politični dejavniki

Vlade in regulatorji po svetu prepoznavajo vrednost in potencial samooskrbe ter vse pogosteje uvajajo ukrepe in spodbude za njeno spodbujanje. Te politike lahko vključujejo subvencije, davčne olajšave ali celo možnost prodaje presežne energije nazaj v omrežje.

Kako biti samooskrbni v praksi?

Samooskrba z električno energijo vključuje različne metode in tehnologije, ki omogočajo posameznikom, gospodinjstvom, podjetjem ali skupnostim, da sami proizvajajo in uporabljajo električno energijo. Samooskrbo med drugim omogočajo:

1. Sončne elektrarne: Sončni paneli ali fotovoltaične celice, nameščene na strehah stanovanjskih ali poslovnih stavb, proizvajajo električno energijo iz sončne svetlobe. Z ustreznim sistemom za shranjevanje energije, kot so litij-ionske baterije, lahko sončna energija zagotavlja električno energijo tudi ponoči ali v oblačnih dneh.
2. Vetrne turbine: Te se lahko namestijo na osebna zemljišča, kjer je dovolj vetra, in omogočajo proizvodnjo električne energije z uporabo kinetične energije vetra.
3. Mikro hidroelektrarne: V primeru, da je na zemljišču stalni tok vode, lahko mikro hidroelektrarne proizvajajo električno energijo iz vodne energije.
4. Biomasa in bioplin: Nekatera gospodinjstva in kmetije proizvajajo električno energijo z uporabo organskih odpadkov, kot so ostanki rastlin ali živalski gnoj. Ti se lahko pretvorijo v bioplin s procesom anaerobne razgradnje, ki se nato uporablja za proizvodnjo elektrike.
5. Geotermalna energija: V regijah z geotermalno aktivnostjo se lahko vročina iz zemljine notranjosti uporablja za proizvodnjo električne energije.
6. Pametna omrežja in hranilniki energije: Sodobni hranilniki energije, kot so domače baterije, omogočajo shranjevanje presežne energije za kasnejšo uporabo. Pametna omrežja pa omogočajo učinkovitejšo distribucijo in uporabo energije znotraj samooskrbnih sistemov.
7. Električna vozila: Nekatera e-vozila imajo možnost obratnega polnjenja, kar pomeni, da lahko shranjeno energijo v njihovih baterijah v določenih okoliščinah oddajajo nazaj v domačo električno mrežo.
8. Kombinirane toplotne in električne naprave: To so sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo toplotne in električne energije, običajno z uporabo plina ali biomase.
9. Dinamično upravljanje obremenitve: Nekatera gospodinjstva uporabljajo pametne termostate in druge naprave, ki optimizirajo porabo energije in jo sinhronizirajo s časi, ko je proizvodnja energije najvišja.

Ti primeri samooskrbe z električno energijo so dokaz, kako lahko tehnologija, inovacije in trajnostno razmišljanje omogočajo večjo energetsko neodvisnost ter zmanjšujejo naš okoljski odtis.

Kako je z električno samooskrbo po svetu?

Države, ki so najbolj samooskrbne z električno energijo, običajno razpolagajo z obilico naravnih virov ali pa so vlagale v razvoj infrastrukture za proizvodnjo obnovljive energije. Samooskrba tukaj pomeni, da država večinoma ali v celoti pokriva svoje potrebe po električni energiji brez potrebe po uvozu energije iz drugih držav. Tukaj je nekaj držav, ki izstopajo po svoji samooskrbi z električno energijo:

1. Islandija: Zaradi geotermalne in hidroelektrične energije je Islandija skoraj 100% samooskrbna z obnovljivo električno energijo. Geotermalna energija se uporablja tudi za ogrevanje domov.
2. Norveška: Večina električne energije na Norveškem izvira iz hidroelektričnih virov, zaradi česar je država skoraj popolnoma samooskrbna z električno energijo.
3. Paragvaj: Zaradi mogočne hidroelektrarne Itaipu, ki jo deli z Brazilijo, je Paragvaj eden največjih izvoznikov električne energije na svetu, kljub temu pa pokriva vse svoje domače potrebe.
4. Danska: Vlaganja v vetrno energijo so Dansko postavila v ospredje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov. V določenih obdobjih proizvede več električne energije iz vetra, kot jo lahko porabi, zato presežek izvozi.
5. Kanada: Bogata z naravnimi viri, zlasti vodnimi, Kanada iz hidroelektričnih virov pridobi velik del svoje električne energije.
6. Brazilija: Zaradi hidroelektrične energije in drugih obnovljivih virov je Brazilija ena izmed vodilnih držav na področju samooskrbe z električno energijo.
7. Nova Zelandija: Geotermalna energija, hidroelektrika in vetrna energija skupaj omogočajo Novi Zelandiji visoko stopnjo samooskrbe.
8. Švica: Zaradi številnih gorskih rek in jezer je hidroelektrična energija glavni vir električne energije v Švici, kar omogoča visoko stopnjo samooskrbe.

Omeniti je treba, da samooskrba ne pomeni nujno, da je energija proizvedena iz obnovljivih virov. Nekatere države so samooskrbne zaradi obilnih zalog fosilnih goriv ali jedrske energije. Vendar pa se trend globalno premika k večji uporabi obnovljivih virov energije zaradi okoljskih in ekonomskih koristi.

Kaj pa samooskrba z električno energijo v Sloveniji?

Slovenija je kot članica Evropske unije zavezana k izpolnjevanju okoljskih in energetskih ciljev, ki vključujejo povečanje deleža obnovljivih virov energije v celotni energetski porabi. V tem okviru je samooskrba z električno energijo, zlasti s pomočjo sončnih panelov, postala vse bolj priljubljena in podprta s strani države. Do leta 2021 so bili narejeni naslednji koraki in razvoji:

1. Zakonodaja in spodbude: Slovenija je sprejela različne zakone in uredbe, npr. Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (3), ki spodbujajo samooskrbo z električno energijo. Poleg tega so bile vzpostavljene različne finančne spodbude, subvencije in sheme (Ekosklad) za podporo namestitvi sončnih elektrarn in drugih obnovljivih virov.
2. Neto merjenje: Neto merjenje omogoča lastnikom sončnih elektrarn, da prodajajo presežno energijo nazaj v omrežje. To omogoča kompenzacijo za elektriko, ki je bila proizvedena in ni bila takoj porabljena.
3. Rast sektorja: S padanjem cen sončnih panelov in s podporo državnih spodbud je v Sloveniji v zadnjem desetletju opaziti povečano število sončnih elektrarn na strehah stanovanjskih in poslovnih stavb.
4. Izzivi: Kljub pozitivnim korakom se Slovenija sooča z izzivi, povezanimi s samooskrbo, kot so potreba po posodobitvi električnega omrežja, zagotavljanje stabilnosti omrežja z naraščajočo integracijo obnovljivih virov energije in usklajevanje regulativnega okvira z evropskimi smernicami.
5. Izobraževanje in osveščanje: Različne organizacije, društva in institucije v Sloveniji promovirajo samooskrbo in obnovljive vire energije. Poudarek je na izobraževanju javnosti o prednostih in možnostih samooskrbe.
6. Cilji za prihodnost: Slovenija si prizadeva doseči cilje Evropske unije glede obnovljivih virov energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Samooskrba z električno energijo bo verjetno ključni del teh prizadevanj.

V prihodnosti je pričakovati, da se bo pomen samooskrbe v Sloveniji še povečal, saj država išče načine za diverzifikacijo svojih energetskih virov, povečanje energetske neodvisnosti in zmanjšanje okoljskega vpliva.

Samooskrba z električno energijo – naša prihodnost

Samooskrba z električno energijo predstavlja pomembno smer v razvoju energetskega sektorja. Združuje okoljske, ekonomske in družbene prednosti ter predstavlja ključno strategijo v boju proti podnebnim spremembam in za doseganje trajnostnih energetskih rešitev. Medtem ko se soočamo z izzivi v zvezi s tehnologijo, regulativo in financiranjem, priložnosti, ki jih prinaša samooskrba z električno energijo, kažejo, da je to pot, vredna raziskovanja in vlaganja.

• VIR (1) WTS Energy
• VIR (2) Valdai Club
• VIR (3) Pravno-informacijski sistem
• VIR (4) Skupnost občin Slovenije